»Duh Primoža Trubarja živi v tej okolici. Za petsto in še nekaj let nazaj je težko pričakovati, da bi se ohranila zibka Primoža Trubarja.«

»Pomemben del njegovega bogatega in trajnega znanstvenega opusa temelji na raziskavah rokopisov Žige Zoisa, Valentina Vodnika, Franceta Prešerna, Matije Čopa, Ivana Cankarja in drugih slovenskih literatov, ki jih hrani Rokopisna zbirka Narodne in univerzitetne knjižnice.«

»Lahko zatrdim, da to, kar je zavod dal od sebe, ne ustreza. Če imajo utemeljene razloge, ne vem, zakaj jih niso navedli.«

»Preboj, ki ga je naredil Trubar, je enak osamosvojitvi Slovenije.«

»Trubarjeva domačija po našem mnenju nima posebnega pomena le za lokalno skupnost, ampak za vse Slovence.«

»Trubarjeve pridige in zapisi kažejo, da je bil zelo izobražen. Poznal je Lutrove nauke in teze, a jim ni slepo sledil, saj se ni strinjal z obtoževanjem tistih, ki so kupovali odpustke. Dobro je vedel, da so razlogi za takšna ravnanja ljudi predvsem v njihovi neukosti«

»Trubar je to delal in ravno to priča o njegovi širini.«

»Trubarjeva domačija na Rašici bi morala biti romarsko središče in katedrala slovenskega naroda, pa nima urejenega kulturnega statuta, nima finančne pomoči, njenega obiska ni v šolskih programih.«

»Spominjamo se ga predvsem kot utemeljitelja slovenske reformacije in očeta slovenske pisane besede. A njegovega delovanja v tistem zgodovinskem okolju ne moremo strniti le na področji verskega in jezikovnega delovanja. V najširšem smislu bi lahko njegove misli, ki so bile pogosto zapisane v pridigah, umestili tudi v takratne tokove filozofije in iskanja družbene pravičnosti«